Kapela se nahaja v vaškem jedru Lokve, tik ob župnijski cerkvi nadangela Mihaela in spada pod kulturne spomenike lokalnega pomena občine Sežana. Na podlagi 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) in 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 29. 9. 2003 sprejel odlok o razglasitvi Ambienta cerkve sv. Mihaela za kulturni spomenik lokalnega pomena. Nad vhodnimi vrati kapele nam latinski napis zapisan v tipu pisave tekstura razkriva, da je kapelo dal zgraditi leta Gospodovega 1426 Erhardus Swebzel s pomočjo soseske na čast vseh svetnikov. Duhovnik Virgil Šček je v 1. zvezku njegovih zgodovinskih zapisov v Lokavskih starinah zapisal, da je bil graditelj kapele lastnik graščine na Školju pri Vremskem Britofu ter navaja letnico izgradnje 1423. Ime Erhard se zasledi tudi v prepisu zvona kapele, ki ga je prepisal tudi duhovnik Virgil Šček iz krstne knjige. Na njem je ravno tako v teksturi, ampak v nemščini pisalo, da je dal postaviti zvon Erhard iz Lokve (Erhard von Hülben). Pri tem je mogoče, da gre za isto osebo. Domneva se, da je Erhard pripadal nižjemu plemstvu gradu Švarcenek, čeprav ga v virih ni mogoče zaslediti. Zvon so odstranili v času 1. svetovne vojne. Kapela je zgrajena v gotskem slogu, ki se prične v Franciji v 12. stoletju. Nato se razširi po Evropi in traja nekje do 16. stoletja, različno od dežele do dežele. Na Slovenskem lahko o pravi gotski arhitekturi govorimo razmeroma pozno, po sredini 14. stoletja. Lokavska kapela je zidana iz pravilno oblikovanih klesancev in ima skrilnato streho. Gotske značilnosti se kažejo predvsem v profiliranem portalu in šilastem oknu s trilistnim krogovičjem (kamnita čipka na zgornjem delu okna), ki napoveduje severni značaj notranjščine. Gotska rebra, ki so krasila obok v notranjščini niso ohranjena. Najverjetneje so oblikovala komplicirano obočno shemo. Pod beležem so nedvomno tudi gotske freske. Kapelo je zgradila prav tista delavnica, ki je zgradila tudi grajsko kapelo v Predjami. To nam pričajo enaki kamnoseški znaki na kamnih na profiliranem portalu in šilastem oknu. Domneva se, da je služila kot pokopališka kapela ali kostnica. V kapeli je oltar z baročnimi značilnostmi, ki ima ob straneh postavljena kamnita kipa sv. Ane in neznanega svetnika (verjetno sv. Petra). Na vrhu oltarja je v sredini postavljen kamniti kip sv. Jurija na konju. Oltarna niša je brez lesenega kipa Marije z Detetom. Slednji se sedaj nahaja v lokavskem župnišču zaradi boljših pogojev hranjenja (v kapeli je prisoten velik delež vlage.  Kip Marije s sv. Detetom je iz okrog leta 1470. Marija sedi na prestolu, v desnici drži zlato jabolko, z levico pa Dete, ki se igra z grozdom in gleda svojo mater. Pod prestolom je upodobljen polmesec, ki poudarja, da ima Marija oblast nad svetom. V času baroka so obema na glavi postavili še srebrni kroni. Kip ima furlanske in južnotirolske karakteristike. Polihromacija kipa je originalna.

Tekst pripravila: Irena Rože iz povzetka diplomske naloge mag. zgodovine Aneje Rože Kravanja

Slika: arhiv KS Lokev

Share and Enjoy !

0Shares
0 0