Po nedeljski sv. maši 18. avgusta 2019 je župnik Slavko Obed odprl gotsko kapelo Marije Pomočnice, zgrajeno leta 1426. Na oltar s poznobaročnimi značilnostmi je ob tej priložnosti postavil kip Marije z Detetom, ki je shranjen v župnišču. V kapeli je Srečko Rože razstavil tudi Marijine in druge sakralne podobe, ki so se kljub grozotam prve in druge svetovne vojne ohranile in so sedaj last Vojaškega muzeja Tabor Lokev.
Med njimi so kip Lurške Matere Božje iz Lesc, ki jo je v drugi svetovni vojni zadel del granate v hrbet in ima luknjo na zadnji strani, podoba svete družine, ki je bila poškodovana v Svetem pri Komnu v času prve svetovne vojne (daroval jo je Branko Jazbec iz Svetega) in podoba svete družine, ki jo je poškodoval rafal mitraljeza v Radovljici. Razstavljena je tudi podoba sv. Barbare, zavetnice rudarjev in topničarjev, ki jo je Srečku Rožetu podaril Karlo Lenarčič – Novakov iz Pivke, njemu pa jo je aprila 1945 podaril nemški ujetnik. V vitrini so ob dveh križih iz 17. in 18. stoletja postavljene podobice Matere Božje iz svetovnih svetišč kot so Lurd, sv. Višarje, Sv. Gora, Ptuj, dolina Lurške Matere Božje v Lipici in druge. Sama pa sem na otvoritvi predstavila omenjeni Marijin kip iz okrog leta 1470 in upodabljanje Matere Božje v 19. stoletju, na katerega je predvsem vplivala dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju leta 1854. V likovni umetnosti to dogmo najbolj ilustrirata ikonografska tipa Brezmadežna in Prečista. Marijina materinskost, čistost in deviškost so postale v 19. stoletju zgled za vsako katoliško žensko in deklico. V nasprotju s temi ideali pa so nekateri slikarji, kot je bil npr. Edvard Munch, naslikali Marijo kot femme fatale, žensko, ki usodno privlači moške.
Prispevek pripravila: Aneja Rože
Slika 1: Otvoritev začasne razstave Marijin kip in sakralne podobe v lokavski kapeli Marije Pomočnice. Foto: Olga Knez.
Slika 2: Sodelujoči na razstavi: avtor razstave Srečko Rože, zgodovinarka Aneja Rože in lokavski župnik Slavko Obed. Foto: Olga Knez.
