Dne , 25.10. 2023 je v spominskem parku v centru vasi Lokev potekala tradicionalna komemoracija.  Na žalni slovesnosti so se zbrani poklonili 31 padlim borcem in 6 žrtvam nacifašističnega nasilja iz Lokve in Prelož, ki so se v drugi svetovni vojni borili za svobodo svojega naroda in boljšo prihodnost, vendar ju niso dočakali. Večina jih je padla v cvetu svoje mladosti, pod sovražnikovimi kroglami v različnih krajih Slovenije in v tujini. Krajevni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Lokev-Prelože je tudi letos vzorno organiziralo komemoracijo.  Dogodek je povezovala Anja Rože, njen oče Srečko Rože je recitiral pesem “Jesensko” partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha in “Partizansko romanco” Jožeta Brejca, MPZ Tabor Lokev je zapel nekaj domoljubnih pesmi.  Povezovalka programa je v uvodu pozdravila župana občine Sežana Andreja Silo in predsednika Krajevne skupnosti Lokev Roberta Müllnerja,  Srečka Rožeta, častnega občana Občine Sežana,  Igorja Hreščaka, predsednika krajevnega združenja borcev za vrednote NOB Lokev, Bojana Pahorja, predsednika območne ZZB za vrednote NOB Sežana, MPZ Tabor Lokev in seveda vse svojce padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja, krajanke in krajane Lokve, ter vse prisotne.

                                                                                          “Govor”

»Zvečer 8. septembra je radio objavil razglas maršala Petra Badoglia, predsednika vlade v Rimu, da je Italija danes kapitulirala in sicer brezpogojno. S tem Italija stopi iz vojne proti Anglo-Amerikancem-Rusom. Lokavci so se razveselili, češ vojne je konec, niso pa mislili na to, da bodo v nekaj urah Nemci zasedli Kras.«

Tako je Virgil Šček začel z zapisovanjem enega ključnih dogodkov druge svetovne vojne v svoji kroniki Lokavske starine. Letos namreč mineva 80 let od razglasitve italijanskega premirja z ameriško in britansko vojsko, ki je bilo sklenjeno 3. septembra 1943 pri Siracusi na Siciliji. Mussolinijev padec je sprožil val novih dogodkov, med drugim nemško ustanovitev nove Operacijske cone Jadranskega primorja s sedežem v Trstu, kamor so spadale tudi Lokev in Prelože. Na drugi strani sta Osvobodilna fronta in partizanska vojska razglasili splošno mobilizacijo vseh za orožje sposobnih fantov in moških. Tako so po kapitulaciji Italije tudi številni Lokavci in Preložci, nekateri iz italijanskih enot, nekateri pa od doma, odšli v partizane. Največ mož in fantov je bilo v Brkinski brigadi oz. v Istrskem odredu, ki je bil pod komando 7. korpusa, ustanovljenega 3. oktobra 1943. V drugi polovici septembra 1943 so Nemci pričeli z močno ofenzivo. Ta je poskrbela za zmanjšanje pripadnikov partizanskih enot, zlasti tistih, ki so bili še neizkušeni v bojevanju. Pri nas sta prva dva domačina, ki sta padla kmalu po odhodu med partizane, bila Andrej Sila (Škrbcev) iz Prelož in Karel Škabar (Petračev) iz Lokve, ki so ju Nemci ustrelili 30. oktobra 1943 pri Kozini. Čez dva tedna sta bila v sprevodu na kamionu pripeljana iz Kozine v Lokev. Okupator jeseni 1943 vselej ni razbil partizanske vojske. Izven nemško nadzorovanega teritorija so se izoblikovala večja območja pod nadzorom partizanske vojske: operativno območje 7. korpusa na Dolenskem, Notranjskem in na jugu Primorske; območje 9. korpusa v srednji in severni Primorski ter Gorenjskem; in območje IV. operativne cone na Kamniškem, na Pohorju, zahodnem Štajerskem in vzhodnem Koroškem. Prav na operativnem območju 7. korpusa je leta 1944 padlo največ Lokavcev in Preložcev, nekateri pa so padli tudi na operativnem območju 9. korpusa. Lokavske in preloške družine so svoje može izgubile tudi kot borce v drugih državah in v koncentracijskih taboriščih.

Velja pa omeniti, da je po kapitulaciji Italije žarek upanja vsaj nekaj mesecev predstavljalo odprtje slovenske šole v Lokvi, in sicer 22. novembra 1943. Delovala je vse do 9. aprila naslednjega leta, ko so Nemci kot odgovor na uspešno izvedeno slovensko mladinsko prireditev zasedli vsa šolska poslopja v vasi. Poučevanje se je nadaljevalo po zasebnih hišah, v katerih je prihajalo do velikih prostorskih stisk.

Padec Kraljevine Italije, pod katero je zahodni slovenski etnični prostor spadal vse od konca prve svetovne vojne, je večini Primorcev in Slovencev nasploh vlivala upanje na boljšo in lepšo prihodnost. K njej so prispevali tudi borci proti fašizmu in nacizmu ter žrtve okupatorjevega nasilja iz Lokve in Prelož. Današnja komemoracija je zato namenjena v spoštljiv poklon in spominjanje vseh tistih posameznikov, ki so napisani na spominski plošči za mano. Naj nam bodo tudi v naprej v opomin na to, da so enotnost, sočutnost do sočloveka in skupno delovanje za boljšo prihodnost edina prava pot v boljši jutri.

V nadaljevanju so predstavniki ZZB za vrednote NOB  in krajevne skupnosti Lokev  položili venec k padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja. Ob tem nam bo moški pevski zbor Tabor Lokev zapel pesem Žrtvam. Z minuto molka smo se  poklonili vsem padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja iz Lokve in Prelož, padlemu borcu Leopoldu Gregoriču, pokopanemu na lokavskem pokopališču in duhovniku Virgiliju Ščeku.

V imenu organizatorjev Krajevnega odbora ZZB za vrednote NOB Lokev-Prelože se je komemoracija končala z iskreno zahvalo  vsem nastopajočim, predvsem Moškemu pevskemu zboru Tabor Lokev, vsem navzočim svojcem padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja ter vsem ostalim, ki ste se udeležili današnje žalne slovesnosti. Za konec smo prisluhnili  Moškemu pevskemu zboru Tabor Lokev, ki bo zapel pesem Nov cvet.

Prispevek sta pripravila: Aneja Rože in Robert Müllner ( slike)