Avtorica prispevka: Aneja Rože, mag. zgod.,
aneja.roze@hotmail.com
Lokalna cesta, ki se odcepi od glavne prometnice Divača–Bazovica proti vasi Prelože in vzhodnemu predelu Lokve, imenovanem Žabja vas, je označena že na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz zadnje četrtine 18. stoletja. Na začetku letošnjega leta so na njej zabrneli stroji z namenom postavitve pločnikov in s tem zagotavljanja večje varnosti pešcem. Namen prispevka je na kratko osvetliti zgodovino omenjene lokalne ceste in prometno pomembnost Lokve v preteklosti.
Skozi Lokev je od visokega srednjega veka potekala t. i. ljubljanska oz. tržaška cesta (današnja prometnica Divača–Bazovica), ki je bila od visokega srednjega veka najvažnejša prometnica na Slovenskem. V 15. in 16. stoletju je sodila med važnejše trgovske magistrale. Povezovala je Ogrsko kot izrazito agrarno-rudarsko deželo s pristanišči severnega Jadrana ter gospodarskimi središči severne Italije (Benetke, Milano). Z večjimi ali manjšimi odstopanji je v grobem sledila smeri stare rimske vie publice iz Panonije v Emono in naprej v Aquileio (Oglej). Na severovzhodu slovenskega ozemlja se ji je pridružila še prometno tudi zelo pomembna t. i. dunajska cesta. Ena izmed pomembnih mitnic, na katerih so pobirali prometno pristojbino ali mitnino, je stala v Lokvi. V pisnih virih se prvič omenja leta 1286. Od druge polovice 15. stoletja je bila ena od najdonosnejših na poteh v Primorje. Glavna prometnica skozi Lokev, po kateri so še v zgodnjem novem veku tovorili pošto, je pričela zgubljati na pomenu po letu 1780, ko se je del preusmeril skozi Štorje in Sežano v Trst, in opazneje s prihodom južne železnice. Mitnice v Lokvi v tem času ni bilo več. Prestavili so jo v Bazovico. Še vedno pa so se v lokavskih gostilnah ustavljali furmani, ki so tovorili blago na srednje razdalje. Nanje še vedno spominja gostilna Muha.
Z glavne lokavske prometnice sta se odcepili dve stranski poti, ena proti Sežani, druga, tisti čas pomembnejša, pa proti Preložam, jugovzhodnim lokavskim ogradam in vasem na vznožju Brkinov. Zabeležena je tudi na franciscejskem katastru z zemljiško parcelno številko 2237 kot »Strada per Cacig et Danne«. Razdalja, merjena v miljah, se je pričeli šteti na odcepu z ljubljanske oz. tržaške ceste. Na križišču v Prelože je bil zgrajen tudi Zadnji kal, ki je bil najverjetneje nekje do sredine 19. stoletja zadnji kal v smeri proti Kačičam. Poleg gnanja živine na pašo so omenjeno pot med drugim uporabljali tudi za dovoz vode iz reke Reke z malimi kmečkimi vozovi v sušnih obdobjih, ko je zmanjkalo vode v lokavskih in preloških vodnjakih in kalih. Po njej so se odpravili tudi na praznik Marijinega rojstva v Kačičah (»kačišnca«). Z izgradnjo Istrske državne železnice (končana 1876) so na njej zgradili železniški most, ki je bil prenovljen leta 1959. Približno v tistem času pa je najverjetneje nastala tudi stranska pot Lokev–Matavun, ki je na Grebnu prečkala južno železnico (danes priljubljena makadamska pot med Lokvijo in Škocjanskimi jamami). Takrat so najverjetneje postavili tudi kažipot v Kačiče in v Matavun, ki je še vedno ohranjen ob domačiji Lokev 235, in obcestne kamne – »parakarje/ palakarje«, predhodnike današnjih obcestnih odsevnikov. Ob postavitvi pločnikov na južnem robu lokalne ceste pred križiščem v Prelože je bilo osem obcestnih kamnov odstranjenih, na severnem robu pa so se še ohranili. Obcestni kamni predstavljajo našo dediščino, zato je prav, da se ohranijo. KS Lokev – Prelože je obcestne kamne shranila, obenem pa se zanje išče tudi nova primerna lokacija.
Aneja Rože, mag. zgodovine
Viri in literatura
- Holz, Eva: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju: predelana doktorska disertacija. Ljubljana: ZRC SAZU, 1994.
- Kosi, Miha: Potujoči srednji vek : cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998.
- Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804): Opisi. 3. zv. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1997.
- Rože, Aneja: Gospodarske in družbene razmere v vasi Lokev med 15. in 18. stoletjem. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, 2013.
- Rože, Aneja: Preskrba z vodo v vaseh Lokev in Prelože v prvi polovici 19. stoletja. Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, 2018, št. 42, str. 191–208.
- https://mapire.eu/en/map/thirdsurvey25000/?layers=osm%2C129&bbox=1551898.405276675%2C5725823.685454392%2C1555029.9347792335%2C5726779.148307956
- https://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm?eads=*#60814_archivio
- https://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm?eads=*#60816_archivio
- https://www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm?eads=*#35090_archivio
Prispevek objavljen v Kraškem obzorniku: Glasilo Občine Sežana, št. 2, 2019, 14.
Dostopno tudi na: http://www.sezana.si/
